Velike Lašče počasi postajajo kraj brez duše. Morda se sliši pretirano, ampak včasih je dobro pogledati svoj kraj z očmi nekoga, ki se je tukaj znašel prvič.

Velike Lašče so bile trg. Ne samo kraj, ne samo nekoliko večja vas, ampak trg. Prostor, kamor se je prihajalo, kjer se je trgovalo, srečevalo, ustavljalo in kjer se je marsikaj dobilo. Tudi lega nam ni ravno slaba, saj smo na križišču poti med Ljubljansko pokrajino, Dolenjsko, Suho krajino in Notranjsko. Čez Lašče gre ogromno ljudi, žal, dandanes le še čez.

Trgoup še vztraja in pravzaprav je eden zadnjih koščkov nekdanje funkcije trga. Koliko časa še, ne vem. Sam trg pa večino časa sameva. Nekaj avtomobilov, nekaj praznih prostorov, nekaj lepih starih stavb, pri katerih se človek vedno znova vpraša, kaj bomo pravzaprav z njimi. Celo sobotna tržnica, ki bi lahko bila eden od drobnih začetkov vračanja življenja v središče, ostaja bolj občasna zanimivost kot navada.

Imamo pa klavnico. Na to sem skoraj pozabil. Saj veste, tisto, ki jo selimo že tako dolgo, da bo počasi tudi njena selitev postala del lokalne kulturne dediščine.

Ne trdim, da je vse narobe. Daleč od tega. Pravzaprav je najbolj frustrirajoče ravno to, da bi bilo potrebno presenetljivo malo, da bi Velike Lašče izgledale povsem drugače.

Nekaj več reda, nekaj zelenja, nekaj vsebine v praznih prostorih, urejene fasade in izložbe, dobra gostinska ponudba, dogodki, tržnica, ki bi dejansko zaživela, in predvsem jasna predstava, kaj naj središče Velikih Lašč sploh bo.

Ker središče občine ne bi smelo biti samo prostor, skozi katerega se peljemo na poti nekam drugam.

Moralo bi biti kraj, kjer se človek ustavi in si reče: O, tukaj je pa lepo.

Morda bi tukaj spil kavo. Morda bi prišel še enkrat. Morda bi se celo preselil sem. Morda bi sem pripeljal svoje podjetje, odprl trgovino, gostilno, pisarno ali naredil nekaj, česar danes sploh še ni.

Za to ne potrebujemo novega Dubaja, megalomanskih projektov ali milijonov za še eno študijo. Potrebujemo predvsem idejo, kaj želimo, da Velike Lašče postanejo. Ker če trg nima vsebine, počasi neha biti trg. Postane samo še križišče.